Spored
03. 06. 2026
O kraljevske deklice (He puelle regie)
01. 07. 2026
Akademski pevski zbor Maribor
19. 08. 2026
Vokalna skupina HALS
16. 09. 2026
Komorni zbor AVE
07. 10. 2026
Zbor sv. Nikolaja Litija
O kraljevske deklice (He puelle regie)
Katarina Šter, glas in umetniško vodstvo
Ana Kodelja, glas
Barbara Tišler, glas
Christina Thaler, glas
Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv
03. 06. 2026 ob 20.30
Cerkev sv. Frančiška Asiškega (Černetova ul. 20, 1000 Ljubljana)
Tokratni koncert prinaša izbor iz bogate koralne glasbene dediščine ženskih samostanov, povezanih s slovenskim prostorom.
Naslov He puelle regie (»O kraljevske deklice«) izhaja iz enega izmed liturgičnih nagovorov in odraža način, kako je samostanska duhovnost razumela redovnice: kot plemenite duše, »Kristusove neveste«, poklicane v službo nebeškemu Kralju.
Program temelji na dveh dragocenih virih: dominikanskih antifonarjih iz Radelj ob Dravi (Mahrenberg), nastalih okrog leta 1700 in danes shranjenih v Univerzitetni knjižnici v Gradcu, ter kartuzijanskih antifonarjih iz 16. stoletja iz francoskega Gosnaya, ki so leta 1904 prišli v samostan Pleterje, kjer jih hranijo še danes.
Antifonarji obeh redov združujejo speve različnih obdobij – od gregorijanskega korala do mlajših srednjeveških oficijev – in pričajo o raznoliki ter živi liturgični tradiciji. Ti enoglasni spevi so nekoč oblikovali vsakdan redovniških skupnosti; danes jih oživlja ženski vokalni sestav, ki se s tem približuje izvirnemu okolju njihovega nastanka. Del repertoarja izvajalke pojejo na pamet, kakor so to nekoč počele redovnice.
Program bodo dopolnili izbrani odlomki iz samostanske kronike iz Radelj ob Dravi, ki osvetljujejo duhovno in glasbeno življenje tamkajšnje skupnosti. Viri pričajo, da so bile redovnice tudi izvrstne instrumentalistke, zato koncert vključuje nekaj instrumentalnih del iz širšega obdobja nastanka rokopisov. Vokalnemu sestavu se bo tokrat pridružil čembalist in organist Tomaž Sevšek.
V ospredju so spevi, posvečeni svetnicam, ki so imele v obeh samostanih posebno mesto: sv. Genovefi, zavetnici in rešiteljici Pariza; sv. Uršuli, zmagovalki nad zlom; ter sv. Katarini Sienski, cerkveni učiteljici in eni najvplivnejših žensk srednjega veka. Te plemenite, učene in duhovno močne žene, imenovane tudi »Kristusove neveste«, so bile redovnicam vzornice in navdih. Čeprav sta samostana večinoma sprejemala plemkinje, glasba ni poznala strogih družbenih meja – skupno petje je ustvarjalo prostor povezanosti, enosti in notranje zbranosti.
Koncert ni le predstavitev stare glasbe, temveč poskus približati duhovni in skupnostni svet ženskih samostanov ter ga za trenutek oživiti v sodobnem prostoru.
Spored:
I. He puelle regie — Kölnski dragulji: mučenica sveta Uršula in kraljevske mladenke
Nove laudis, antifona za praznik Marijinega darovanja v templju (Gosnay)
He puelle regie, antifona hvalnic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
Istarum collegio, antifona hvalnic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
O felix Germania, antifona večernic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
Benedictus es | Ps Benedictus, antifona hvalnic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
O flos campi, antifona večernic za praznik sv. Uršule (Gosnay)
II. Amator et sponsus virginum — Jezus, nebeški ženin, ostaja z nami po svojih obljubah
Luigi Battiferri (ok. 1600–po 1682) Ricercare quinto (1669)
O rex glorie | Ps Magnificat, antifona večernic Gospodovega vnebohoda (Radlje ob Dravi)
O rex gloriose, antifona sklepnic za nedeljo Gospodovega trpljenja (Radlje ob Dravi)
Ego sum vestra, antifona za oficij Sulice in žebljev (Radlje ob Dravi)
III. Media vita in morte sumus — Ne zapusti nas, sirot, v času stisk in preizkušenj!
Georg Muffat (1653–1703) Toccata quarta iz Apparatus musico-organisticus (1690)
Sponsa Dei Genovefa, antifona večernic za praznik sv. Genovefe (Gosnay)
Media vita | Ps Nunc dimittis, antifona sklepnic za tretjo postno nedeljo (Radlje ob Dravi)
IV. Maxima est gloria Catharinae Senensis — Slava dominikanskega reda: čudeži sv. Katarine Sienske in sv. Dominik
Virginis Catharinae, antifona večernic praznika sv. Katarine Sienske (Radlje ob Dravi)
Exultabunda | Ps Jubilate, antifona hvalnic za praznik sv. Katarine Sienske (Radlje ob Dravi)
Georg Muffat (1653–1703) Ciacona iz Apparatus musico-organisticus (1690)
Ad sedes regni, antifona večernic praznika sv. Katarine Sienske (Radlje ob Dravi)
O virgo maxima, antifona večernic praznika sv. Katarine Sienske (Radlje ob Dravi)
O lumen ecclesiae | Ps Magnificat, antifona večernic za praznik sv. Dominika (Radlje ob Dravi)
Akademski pevski zbor Maribor
Zborovodja:
Uroš Jurgec
01. 07. 2026 ob 20.30
Cerkev sv. Jožefa na Poljanah (Ulica Janeza Pavla II. 13, 1000 Ljubljana)
Akademski pevski zbor Maribor deluje od leta 1964 pod okriljem Kulturno umetniškega društva Študent Maribor, v okviru katerega deluje tudi Akademska folklorna skupina Študent. APZ Maribor združuje študente različnih fakultet in je eden ključnih nosilcev študentske ter ljubiteljske kulture v mestu. Kot ambasador slovenske zborovske ustvarjalnosti doma in v tujini se ponaša z dolgoletno tradicijo, številnimi projekti in bogatim koncertnim delovanjem. V sezoni 2025/26 je vodenje prevzel zborovodja Uroš Jurgec. Zbor se redno udeležuje mednarodnih festivalov in tekmovanj, kjer dosega najvišja priznanja, ter s svojo kakovostjo in predanostjo utrjuje ugled slovenskega zborovstva v svetu. Med njimi izstopajo zmage na uglednih mednarodnih tekmovanjih, kot so prvo mesto v kategoriji mešanih zborov in posebna nagrada dirigentki na Béla Bartók International Choir Competition v Debrecenu (2016), prvo mesto in posebna nagrada za najboljšo dirigentko na International May Choir Competition Prof. Georgi Dimitrov v Varni (2018), prva nagrada v obvezni kategoriji v Arezzu (2018) in nagrada za najboljšo izvedbo sodobne skladbe ter absolutno prvo mesto na Naši pesmi v Mariboru (2022). Zadnji vidni uspeh iz leta 2024 je udeležba na zborovskem tekmovanju Spittal an der Drau, kjer je zbor dosegel 3. mesto v ljudski kategoriji in kategoriji prostega programa ter najvišje priznanje za najprepričljivejšo izvedbo moderne skladbe.
Spored:
• Gregorijanski koral: O Sapientia (prepisal Matej Podstenšek)
• Jacobus Handl Gallus (1550–1591): Sapientia quae ex ore Altissimi (antifona)
• Tadeja Vulc (1978): O Sapientia (antifona)
solistka: Lara Trojner
• Andrej Makor (1987): Tri dukhovniykh khora
– II. Tebe poem (liturgično besedilo)
– III. Otche nash (liturgično besedilo)
• Sergej Vasiljevič Rahmaninov (1873–1943): Vsenoščnoje bdenije, op. 37
– VI. Bogorodice Djevo (Lk 1,28.42)
• Hugo Wolf (1860–1903): Sechs geistliche Lieder
– V. Ergebung (Joseph von Eichendorff)
• Ambrož Čopi (1973): Sing Joyfully to God Our Strength (Ps 81,1–4)
• Martin Åsander (1987): Peace (Jn 14,27)
• Moses Hogan (1957–2003): My Soul's Been Anchored in the Lord (spiritual)
• Michael Barrett, Ralf Schmitt: Indodana (tradicionalna pesem ljudstva Xhosa)
• Katarina Pustinek Rakar (1979): Nocoj je edna lüšna noč (prekmurska ljudska pesem iz Beltincev)
• Adi Danev (1933–2021): Oj Božime – Sdrindulajle (ljudska pesem iz Nadiških dolin)
• Samo Vovk (1989): Ta na Solbici (besedilo: Samo Vovk in Barbara Grahor)
VSTOPNICE
Vokalna skupina HALS
19. 08. 2026 ob 20.30
Paviljon na Kongresnem trgu
(Kongresni trg, 1000 Ljubljana)
Vstop brezplačen!
Vokalna skupina HALS (Avstrija)
Anna Anderluh, glas
Amina Bouroyen, glas
Anna László, glas
Valerie Costa, glas
Free Fall A Cappella (A-cappella v prostem padu)
Vedno pristni in ganljivi nastopi štirih vokalistk iz avstrijske vokalne skupine HALS se odlikuje po naravni izraznosti in neposrednosti, ki kljubuje perfekcionističnemu mainstreamu a-cappella glasbe. Ne bojijo se tvegati. Medtem ko vsaka pevka ohranja prostor za svoj individualni izraz in virtuoznost, nikoli ne izgubijo osredotočenosti na harmonično zlivanje glasov in občuteno medsebojno prepletanje, v avtorskih skladbah pa se pogosto prepustijo neznanim pokrajinam kolektivne improvizacije.
Navdihnjena s to ustvarjalno drznostjo in energijo občinstva se njihova glasba ob vsakem nastopu znova razcveti. Poleg svojih značilnih skladb članice zasedbe HALS na izviren način interpretirajo tudi aranžirana dela iz žanrov jazza, glasb sveta in sodobne resne glasbe.
Spomladi 2025 je pri založbi Session Work Records izšel njihov prvenec Free Fall A Cappella.
Koncert je podprl Avstrijski kulturni forum iz Ljubljane.
BREZPLAČNI KONCERT
Komorni zbor AVE
Zborovodja:
Ambrož Čopi
16. 09. 2026 ob 20.30
Velika čitalnica NUK
(Turjaška 1, 1000 Ljubljana)
Komorni zbor Ave deluje že več kot štiri desetletja. Nastal je leta 1984 v župniji Ljubljana–Vič kot Vokalna skupina Ave pod vodstvom ustanovitelja Andraža Hauptmana. Z visoko kakovostjo poustvarjanja je hitro presegel lokalno okolje in se razvil v enega najprepoznavnejših slovenskih komornih zborov, v katerem prepevajo pevci iz vse Slovenije in zamejstva.
Zbor je uspešno nastopil na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih ter koncertiral po Evropi in svetu – od Argentine, Čila, Egipta in Južne Afrike do ZDA in Kanade, pa tudi na mnogih evropskih festivalih. Osvojil je prvo nagrado na kar trinajstih zborovskih tekmovanjih. Med zadnjimi pomembnimi priznanji izstopa uspeh na mednarodnem tekmovanju Horske svečanosti Niš 2016, kjer je zbor prejel najvišjo nagrado srečanja ter priznanji za najboljšo izvedbo celotnega programa in renesančne skladbe.
Komorni zbor Ave je dobitnik številnih uglednih nagrad, med njimi Nagrade mesta Ljubljane (1994), Nagrade Prešernovega sklada (1994), Plakete mesta Ljubljane (2000), Srebrnega priznanja ZKD Ljubljana (2002) ter Reda za zasluge predsednika RS (2014). Redno sodeluje na seminarjih in mojstrskih tečajih ter je bil demonstracijski zbor za svetovno priznane dirigente, kot so Eric Ericson, Gary Graden in Martina Batič. Zasedba je izdala več nosilcev zvoka, nazadnje dvojno zgoščenko Ave v živo.
Vodenje zbora so skozi leta prevzeli različni dirigenti: po Andražu Hauptmanu še Branka Potočnik Krajnik, Jerica Gregorc Bukovec, Marko Vatovec, Alenka Podpečan in Gregor Klančič. Od leta 2025 zbor umetniško vodi Ambrož Čopi.
Komorni zbor Ave danes velja za enega najpomembnejših slovenskih komornih zborov z jasno vizijo: ohranjati visoko umetniško raven in z zanosom soustvarjati podobo sodobne slovenske zborovske glasbe.
Spored:
• Bob Chilcott (1975): God So Loved the World (Janez)
• Javier Busto (1949): Ave verum corpus (NN, 13. stol.), 1992
• Levente Gyöngyösi (1975): Laudate Dominum (Psalm 117), 2013
• Sergej Rahmaninov (1873–1943): Tebe poem (iz Liturgije sv. Janeza Zlatousta, op. 31), 1910
• Alfred Schnittke (1934–1998): Three Sacred Hymns, 1984
II. Gospodi Iisusye / III. Otche nash
• Sergey Khvoshchinsky (1957): Bogoroditse Devo, 2003
• Andrej Makor (1987): Three Orthodox Hymns, 2014/15
II. Tebe pojem / III. Otche nash
• Vilko Ukmar (1905–1991): Melanholija gladu (Srečko Kosovel), 1954
• Marijan Lipovšek (1910–1995): Richepinov motiv (Srečko Kosovel)
• Lojze Lebič (1934), prir.: Kako kratek je ta čas (slovenska ljudska)
• Ēriks Ešenvalds (1977): My Love Is Like a Red, Red Rose (škotska ljudska), 2016
• Jake Runestad (1986): Let My Love Be Heard (Edward Everett Hale), 2018
VSTOPNICE
Zbor
sv. Nikolaja Litija
Zborovodkinja: Helena Fojkar Zupančič
07. 10. 2026 ob 20.30
Cerkev sv. Cirila in Metoda (Kuzmičeva 6, 1000 Ljubljana)
Zbor sv. Nikolaja Litija sodi med vodilne evropske zborovske sestave in dejavno soustvarja slovenski ter evropski zborovski prostor. Odlikujejo ga homogen zvok, muzikalnost ter doživete in prepričljive interpretacije skladb različnih glasbenih obdobij in žanrov.
Njegovo poslanstvo je poustvarjanje zborovske glasbe na najvišji umetniški ravni, naročanje, izvajanje in promocija novih del slovenskih skladateljev ter vzgoja mladih pevcev, ki pridobljeno znanje kot pevci, dirigenti in glasbeni pedagogi prenašajo v širši slovenski zborovski prostor.
Največji uspeh v svojem dosedanjem delovanju je zbor dosegel aprila 2026 v Mariboru z zmago na tekmovanju za Evropsko veliko nagrado za zborovsko petje (European Grand Prix for Choral Singing), ki velja za najuglednejše zborovsko tekmovanje na svetu. S tem dosežkom je postal eden od le treh slovenskih zborov, ki so v skoraj štirih desetletjih obstoja tekmovanja osvojili ta prestižni naslov. V finale Evropske velike nagrade se je zbor uvrstil z zmago na 18. mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus – Maribor leta 2025, kjer je prejel tudi več posebnih priznanj. Istega leta je zmagal na Mednarodnem zborovskem tekmovanju CantaRode na Nizozemskem ter prejel nagradi za najboljšo izvedbo sodobne skladbe in najboljšo dirigentko. Leta 2023 je na tekmovanju v Marktoberdorfu v Nemčiji osvojil drugo mesto in se uvrstil v najvišjo kategorijo International Excellent Choirs.
Med umetniškimi projekti zbora imajo posebno mesto božični in tematski programi, med njimi večkratne scenske izvedbe Tomčevega Slovenskega božiča. Pomemben del njegove ustvarjalnosti so tudi obsežnejša vokalno-instrumentalna dela, nastala po naročilu zbora. Med njimi so Božični oratorij Damijana Močnika za zbor, simfonični orkester, solo sopran in tenor, napisan leta 2023 ob 25-letnici zbora, ter deli Andreja Makorja: kantata Sveta noč za zbor, klavir, klarinet in solo sopran ter Magnificat za zbor, trobilni oktet, tolkala in orgle. Po naročilu zbora je v sodelovanju s Samom in Barbaro Vovk nastal tudi odmevni glasbeni projekt Jazzlice za zbor in jazz trio.
Zbor redno sodeluje z uveljavljenimi dirigenti, skladatelji in instrumentalnimi zasedbami ter ustvarja projekte, ki presegajo okvire tradicionalnega zborovskega repertoarja. Med dirigenti, s katerimi je sodeloval, so Paul A. Smith, André J. Thomas, Yoav Talmi in Māris Sirmais. Svoje umetniško delo je dokumentiral na petih zgoščenkah: Božična luč, Sacra religio, Eno drevce, Puer Est Natus in Jazzlice.
Zbor vse od ustanovitve vodi dirigentka Helena Fojkar Zupančič, pri delu pa sodelujejo korepetitorji Viktorija Likovič, Ana Tori, Matic Podobnik in Jure Kavčič.
Spored:
Alojz Srebotnjak (1931 – 2010)
PESEM Srečko Kosovel (1904 – 1926)
Pavle Merku (1927 – 2014)
PESEM S KRASA Srečko Kosovel (1904 – 1926)
Marjan Lipovšek (1910 – 1995)
RICHEPINOV MOTIV Srečko Kosovel (1904 – 1926)
Vilko Ukmar (1905 – 1991)
SKICA NA KONCERTU Srečko Kosovel (1904 – 1926)
Andrej Makor (1987)
V VETRU SE ZIBLJE Srečko Kosovel (1904 – 1926)
Solist Juril Weiss
Andrej Makor (1987)
ROMANCA Srečko Kosovel (1904 – 1926)
***
Ola Gjeilo (1978)
UBI CARITAS Pavlin Oglejski (ok. 730 – 802)
Zane Randall Stroope (1953)
THE CONVERSION OF SAUL Z. Randall Stroope po Apd 9,1–22
Paul Mealor (1975)
SHE WALKS IN BEAUTY Lord Byron (1788 – 1824)
Eric Whitacre (1970)
LEONARDO DREAMS OF HIS FLYING MACHINE Charles Anthony Silvestri (1965)
Solisti Eva Amon, Sara Rozman, Viktorija Likovič, Lenart Ulaga
Tine Bec (1993)
DELIEVER ME, O LORD
Libera me iz bogoslužja za umrle
Morten Lauridsen (1943)
SURE ON THIS SHINY NIGHT James Agee (1909 – 1955)
